Mnoga tehnološka podjetja se opotekajo sredi recesije. Vendar mnogi, ki ponujajo storitve, ki se tičejo odprokodne programske opreme, dosegajo dvomestno rast. Prodaja pri Red Hat, največjem neodvisnem odprtokodnemu podjetju, z letnim dohodkom $635m, je narasla za 18% glede na lansko leto v prvi četrtini. Mnoga podjetja, posebej v Evropi, so pripravljena sprejemati odprto kodo.

Odprta koda je tako na široko sprejeta, da so jo tradicionalne programerske hiše začele blatiti, medtem, ko so nekatera odprtokodna podjetja začela premikati lastniške dodatke (proprietary add-ons) k odprtokodnim programom, namesto da bi zaračunavala podporo podjetjem, ki uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Če se trend nadaljuje, se kmalu ne bo dalo ločiti tradicionalnih programerskih podjetij od odprtokodnih rivalov.

Odprta koda je skozi leta predstavljala le stranski del glavnega šova. Internet je omogočil prostovoljnim programerjem, način za ugodno sodelovanje. IBM in Oracle, dva industrijska giganta, sta podprla Linux operacijski sistem, z namenom oslabitve rivala Microsofta. Po polomu dotcom mehurčka v letu 2001, so se mnoga podjetja v namenu, da bi privarčevali denar obrnila k Linuxu in ostali odprtokodni opremi.

Zopet je cena glavni razlog, da so se podjetja obrnila k odprti kodi. Njen uspeh ni več omejen na osnovno programsko opremo kot je Linux in Apache, programe, ki poganjajo spletne strežnike. Odprtokodna podjetja napredujejo v podatkovnih bazah (Ingres), poslovni inteligenci (JasperSoft), upravljanju strank (SugarCRM, Alfresco) in drugih področjih.  Odprokodna podjetja so posegla v nova tržišča brez lastniških rivalov.

Vendar ni cena edini razlog, da za naraščajočo popularnost odprte kode. Mnoga podjetja sedaj vedo, da ponuja večjo fleksibilnost kot komercialni programi, prav tako pa je prisoten faktor licence, ki mnogokrat vključuje omejitve. Prav tako ni več označena za rizično. Dokaz za to so mnoge tožbe, ki so bile vložene zaradi uporabe programa, kjer se je kršila intelektualna lastnina. Kršenja niso bila tako grozljiva, kot je sprva kazalo. Večina odprtokodnih podjetij se je zavarovala pred strankami v primeru tožb.

Same odprtokodna podjetja so postala zelo pragmatična. Red Hat in Novell še vedno poslujeta na brezplačni distribuciji Linuxa, zaračunavajo pa podporo. Vendar so se skozi leta pojavili različni poslovni modeli. Popularen model je prodaja lastniških dodatkov k obstoječemu odprtokodnemu jedru.

Računalništvo v oblaku (Cloud coputing) – dostava procesorske moči preko interneta skozi različna skladišča in delovne postaje, bo zabrisala linije med lastniško in odprtokodno programsko opremo.  Mnoga od podjetij, ki razvijajo modele, kot so Amazon in Google, uporabljajo odprto kodo, saj bi licence naredila posel nedobičkonosen. Vendar njihove rešitve temeljijo na kodi razviti v lastni hiši, ki ni brezplačna. Po drugi strani Microsoft razvija svoj velik oblak, ki ne bo brezplačen.  Če bo računalništvo postala storitev preko interneta, verjetno ne bo pomembno na kakšni programski opremi je razvita.

Ali to pomeni, da je iskanje odprtosti v programski opremi nesmiselna? Nasprotno. Če podjetja in posamezniki ne bodo pazljivi, so lahko kmalu priklenjeni k oblaku še celo bolj kot pri programski opremi. Razlog je, ker se podatki v oblaku težje prestavijo k drugi storitvi.

Ta problem se zadeva tudi odprto kodo. V marcu se je skupina tehnoloških podjetij vodena z strani IBM objavila 'Open Cloud Manifesto', ki ima podporo več kot 150 podjetij in organizacij. To je šele začetek, vendar tokrat ne bo treba skozi dolge lastniške procedure preden bo odkrita vrlina odprtosti.

 

Povezava:

Open Cloud Manifesto